Okno v preteklost, odprto v prihodnost

Redovalnica

Šolsko leto 2002-2003

Še en nostalgičen spomin na »klasično« šolsko dokumentacijo, ki so jo poznale številne generacije Škofijcev. Bila je to debela, trdo vezana knjiga, ki je profesor na poti do učilnice ni smel izgubiti, v razredu pa so dijaki iz prvih klopi ob njej navadno stegovali vratove, da bi se le dokopali do podatkov o morebitnih neopravičenih izostankih ali »vzgojnih biserih«, ki so jih vanjo zapisali profesorji. Za razrednika je bilo branje dnevnika tedenski seizmograf razpoloženja v razredu, delo z njim pa plutje med Scilo in Karibdo – med razrednim učiteljskim zborom in dijaki. Z elektronsko različico se je marsikaj izgubilo: vonj po papirju, različne pisave profesorjev in rahla napetost, ko je dnevnik med odmorom ležal odprt na katedru.

Redovalnica

Šolsko leto 2003-2004

Nadaljujemo z objavami utrinkov šolskih kronik, s katerimi se vsak mesec približujemo ustanovnemu letu naše gimnazije. Večina september povezuje s šolo in ocenjevanjem znanja, čeprav šolski vsakdan prinaša še marsikaj drugega. Tehnološki napredek v vsem obdobju delovanja naše gimnazije ni zaobšel beleženja ocen: medtem ko se danes te vpisujejo v elektronsko redovalnico, so se nekoč v klasično, papirnato. Po uvodnih tednih se redovalnica hitro polni.

Okno v preteklost maj 25

Šolsko leto 2004 - 2005

Po zaključku šolskega leta 2004/2005 so imeli dijaki v poletnih mesecih možnost sodelovanja na taborih, ki jih je organizirala gimnazija. Delovni tabor v srbskem Aleksincu je povezal gimnazijce in domačine. 

Prepoznate nekdanje sošolce in profesorje?

Okno v preteklost maj 25

Šolsko leto 2005 - 2006

Štajerci oz. Štajerke ter dva Štajerca na Primorskem

Ne bomo na dolgo razpredali. Sodeč po zapisu in fotografiji v kroniki za šolsko leto 2005/06 se je zgodilo na začetku maja v družbi profesorice in profesorja. Kot nekakšna dvodnevna izmenjava, slovenski Erasmus. Udeleženci so ocenili, da je italijanski carinik govoril celo štajerščino, ker je prisotne v kombiju  vprašal: »Tuti Sloveni?«, slišalo pa se je skoraj kot: »Toti Slovenci!« Iskanje Travnika v Gorici je razočaralo, Vipavska dolina pa je vse prisotne očarala, da Tržaškega zaliva niti ne omenjamo. Solze po izgubljeni zemljici se do danes niso posušile.

Oglasite se nam prisotni ali pa vsi drugi, ki na fotografijah prepoznate nekdanje sošolce in profesorje.