Šolsko leto 2002-2003

Še en nostalgičen spomin na »klasično« šolsko dokumentacijo, ki so jo poznale številne generacije Škofijcev. Bila je to debela, trdo vezana knjiga, ki je profesor na poti do učilnice ni smel izgubiti, v razredu pa so dijaki iz prvih klopi ob njej navadno stegovali vratove, da bi se le dokopali do podatkov o morebitnih neopravičenih izostankih ali »vzgojnih biserih«, ki so jih vanjo zapisali profesorji. Za razrednika je bilo branje dnevnika tedenski seizmograf razpoloženja v razredu, delo z njim pa plutje med Scilo in Karibdo – med razrednim učiteljskim zborom in dijaki. Z elektronsko različico se je marsikaj izgubilo: vonj po papirju, različne pisave profesorjev in rahla napetost, ko je dnevnik med odmorom ležal odprt na katedru.