V petek, 17. maja, smo na Škofijski gimnaziji A. M. Slomška obeležili lani ukinjen dan narodnega spomina na žrtve komunističnega nasilja. Na Slomškovi gimnaziji smo pripravili preprosto razstavo Venec spomina. Razstava je odmev na strokovno ekskurzijo maturantov, ki so na letošnji veliki četrtek, 28. marca, obiskali Kočevski rog in se ob izjemnem predavanju prof. dr. Mitje Ferenca poklonili spominu vseh, ki so bili pobiti brez sodnih procesov ter brez pravice do pokopa in spomina. Isti dan so v Kočevski Reki molili za  žrtve ter tudi za storilce teh tragičnih dogodkov in prosili, da se takšna medvojna in povojna zgodba Slovencem nikoli več ne ponovi.

Maturantje so skupaj s profesorico zgodovine v posameznih nadstropjih šole so na ogled postavili fotografije iz ekskurzije ter  svoje misli o tem, kaj jih je najbolj nagovorilo. Razstavi so dodali tudi odlomke iz Izjave Slovenske akademije znanosti in umetnosti z naslovom Slovenska sprava. Razstavo spremlja simbol rožnega venca, saj so morale mnoge žrtve komunističnega nasilja tik pred smrtjo pred svojim grobom pustiti še zadnje, kar so imele pri sebi, rožne vence in osebna verska znamenja.

Na otvoritvi razstave je spregovoril ravnatelj dr. Samo Repolusk, ki je dejal: »če ni večnega spomina, če na koncu časov ni uravnave in Uravnoteževalca vseh dejanj, kjer se jasno loči med materjo, ki otroka objema, hrani in dviguje, ter roko, ki to mater in otroka tehnično brezhibno zakolje, potem je človek najbolj bedno bitje v vesolju, najbolj tragično naključje evolucije, najbolj absurdna materija, ali kot je lucidno dejal Vinko Ošlak: »Humanist brez Boga je podoben človeku, ki sedi v samokolnici sredi globokega blata in skuša samega sebe zapeljati iz tega blata.««

S to zavezo ostajamo na Škofijski gimnaziji A. M. Slomška zvesti spominu žrtev vseh totalitarnih režimov in zavezani jasni predstavitvi polpretekli zgodovine, ki je pravzaprav razumevanje sedanjosti brez poenostavitev.