Če spremljaš prijatelja, ni noben ovinek predolg.

– Lev Nikolajevič Tolstoj

5. vzgojno skupino sestavljamo dijaki in dijakinje, ki obiskujemo prvi letnik 9 različnih srednješolskih programov na 5 mariborskih šolah. Smo pisana, raznolika in izjemno živahna družba.

Živimo v 3. nadstropju, kjer nikoli ni dolgčas. Pri nas je vedno slišati smeh, pogovor ali glasbo. Smo navihani, polni energije in vedno pripravljeni na nove izzive. Ko se ne učimo ali  pripravljamo na šolske obveznosti, se najraje sprostimo ob igranju ročnega nogometa ali ob poslušanju dobre glasbe, ki nas povezuje in ustvarja prijetno vzdušje.

V 5. skupini se imamo lepo, saj se med seboj spodbujamo, pomagamo in skupaj ustvarjamo prijetno domsko skupnost, kjer se vsak počuti sprejetega in doma.

"Skrivnost človeškega obstoja ni le v tem, da ostaneš živ, ampak v tem, da najdeš nekaj, za kar bi živel."

– Fjodor Dostojevski, “Bratje Karamazovi”

Mi, člani 3. vzgojne skupine, smo letos kot prava velika družina. Med seboj se spoštujemo, si stojimo ob strani in skupaj ustvarjamo trenutke, ki jih ne pozabiš zlahka. Našo pestrost dopolnjujemo dijaki 1., 2., 3. in 4. letnika: starejši z izkušnjami in modrostjo, mlajši pa s svežimi idejami in novo energijo. Prav ta raznolikost je ena naših največjih prednosti.

Domujemo v 4. nadstropju, kjer nas vsak dan pričaka lep razgled na okolico dijaškega doma. Večere pogosto preživljamo v skupnem prostoru Noe, kjer se pogovarjamo, družimo in marsikdaj nasmejimo do solz. Ko imamo malo tekmovalnega duha, se preselimo na hodnik in odigramo partijo biljarda. Glasba pa je skoraj stalnica naše skupine. Radi prisluhnemo dobrim komadom ali v roke vzamemo inštrument in zapolnimo prostor s pozitivnimi vibracijami.

Skupaj rastemo, se učimo drug od drugega in si ustvarjamo zgodbo, ki je samo naša.

Prijateljstvo je zato
najlepša oblika sveta,
ker jo naslika srce
in se dotika – vsega!

(Tone Pavček)

Foto: Matjaž Vertuš

Četrta vzgojna skupina pod okriljem vzgojiteljice Nastje je posebna in povezana skupnost. Večino skupine sestavljajo maturanti, nekaj pa je tudi mlajših letnikov, s katerimi si skupaj delijo četrto nadstropje dijaškega doma.

Kot želve so drug do drugega potrpežljivi in si vedno pomagajo, tako pri šolskih kot obšolskih dejavnostih. So družabni, saj med njimi najdemo glasbenike, umetnike in športnike, ki svoje talente radi pokažejo tudi v dijaškem domu na različnih internih dejavnostih. Čeprav radi spijo, jih odlikujeta modrost in radovednost, saj prihajajo iz različnih šol po Mariboru. So vztrajni, tako v šoli kot pri vsakodnevnem premagovanju vseh stopnic, ki vodijo do njihovega nadstropja. Poleg tega so samostojni, saj so brez težav premagali domotožje in se naučili živeti odgovorno ter složno v dijaškem domu.

"Skrivnost je zelo preprosta: Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno."

/Mali Princ/

V prvem nadstropju našega dijaškega doma življenje teče hitro, a hkrati včasih umirjeno, kot bi mu ritem določalo samo bitje srca. Dijaki drugega letnika s svojo prisotnostjo napolnijo prostor s  smehom in živahnim utripom skupnosti. Prostori, ki že skoraj dve desetletji nosijo zgodbe prijateljstev, petja in odraščanja, letos skrivajo še posebej povezano skupino mladih.

Čeprav znamo biti včasih nekoliko glasnejši, kot bi bilo nujno potrebno, nas povezuje močan občutek pripadnosti. Naš moto »Vsi za enega in eden za vse!« nas spremlja že drugo leto zapored, saj  nas spodbuja k sodelovanju, zaupanju ter medsebojni pomoči.

V skupnem prostoru Benjamin, kjer pogosto zadiši po palačinkah, se radi družimo, pogovarjamo, igramo družabne igre ali preprosto delimo trenutke dneva. Skupaj odraščamo, se učimo odgovornosti in odkrivamo, kaj želimo postati. Vemo, da se lahko vedno zanesemo drug na drugega, še posebej takrat, ko kdo potrebuje podporo, prijazen pogled ali spodbudno besedo.