Prostovoljstvo

30 DNI HVALEŽNOSTI

V svetu, v katerem živimo, smo premalo hvaležni. Zato bomo svetovni dan hvaležnosti (11. februar) na naši šoli obeležili tako, da bomo izpeljali akcijo: 30 dni hvaležnosti.

Mentorici prostovoljstva v šolskem letu 2022/23:

Monika Walter, prof. in Mojca Kelbič Đajić, prof.

Duhovno srečanje je čas, ki je namenjen vsakemu razredu posebej. Razred ima tako v dveh dneh in pol, ki ga preživi izven šole v enem od Centrov šolskih in obšolskih dejavnosti, priložnost za graditev razredne skupnosti in medsebojnih odnosov. Ob vodilni temi, ki je v vsakem letniku drugačna, dijaki utrjujejo prijateljske vezi ter razmišljajo o svoji osebnosti in enkratnosti. Pridružijo se jim tudi animatorji, dijaki iz višjih letnikov, ki pomagajo pri izpeljavi skupinskega dela, pri skupinskih dinamikah in komunikacijskih igrah ter nenavsezadnje pri podelitvi in izmenjavi svojih izkušenj. Duhovno srečanje zaključimo z razredno sveto mašo, v katero dijaki vključijo svoja spoznanja in doživetja s skupnega druženja.

Gamsovanje je še ena izmed zanimivih posebnosti naše gimnazije. Gre za tradicionalen sprejem dijakov in dijakinj prvega letnika, torej fazančkov, v šolsko skupnost oz. med GAMSe (poimenovanje izhaja iz kratice naše gimnazije: ŠgAMS).gamsovanje01
Prireditev poteka vsako leto v pustnem času v šolski telovadnici, pripravi pa jo razred, ki je na gamsovanju zmagal preteklo šolsko leto (torej dijaki in dijakinje drugih letnikov). Gamsovanju prisostvujejo in športno navijajo vsi dijaki in profesorji gimnazije. Dogajanje in rezultate pri igrah spremlja in ocenjuje posebej za to izbrana komisija, ki jo sestavlja nekaj profesorjev in profesoric.

Na to pomembno prireditev fazane pripravljamo že od začetka šolskega leta. Tako dobijo različne naloge, ki jih morajo opraviti v jesenskem času. Dobro opravljene naloge jim lahko prinesejo nekaj dodatnih točk na gamsovanju. Med naloge, ki se vrstijo v prvem polletju, spadajo: ples na znane pesmi, peka peciva, okraševanje razredov, tekmovanje znotraj dobrodelnih akcij, ... Gre za naloge, ki so samostojne in neodvisne od teme gamsovanja, ki jo prav tako določi zmagovalni razred iz prejšnjega leta. Tako so se dijaki že izkazali s temami: kmetija, mafija, vojaške vaje, poroka... Tema je ključnega pomena za okrasitev telovadnice in za tako imenovani 'dress code', ki prav tako prinaša točke.

gamsovanjeGlavno dogajanje, ki ga GAMSOVANJE dejansko predstavlja, je prireditev v telovadnici v času pusta. Na začetku se vsi 1. letniki predstavijo (predstavitev mora biti vezana na temo), sledijo tekmovalne igre. Razred, ki pripravlja gamsovanje, je zadolžen za pripravo iger, vmesne točke, tehniko, razvedrilni program. Fazančki, ki na gamsovanju zmagajo, si priborijo čast, da so naslednje šolsko leto prav oni organizatorji gamsovanja. Zadnjeuvrščena razreda sta zadolžena, da pospravita telovadnico (verjemite, čiščenja ni malo).

Ko fazančki opravijo gamsovanje, so tudi uradno NAŠI GAMSI in če jih še kdo pokliče z imenom 'fazo', se mu slabo piše.

Karin Petko

Kdo je animator?

Animator udeležence animira, na koncu za lepo izkušnjo pohvale pobira, je inovativen ter pozoren, marljiv in prijazen ter prav nič okoren. Animator v latinščini pomeni duša,tTorej življenje dogodku dati poskuša. Ob nezadovoljstvu vse popravi. Animator radodaren je in pogovor požene kot akumulator.

Animator je torej tista oseba, ki po navadi nosi majico z logotipom dogodka, zbira dokumente, pripravi dogodek, preverja prisotnost. No ja…. to je v bistvu le birokracija, sicer pa je animator oseba, ki daje dogodku dušo in skrbi za dobro počutje celotne skupine ter posameznika. Pa naj si bo to oratorij, duhovno srečane, spoznavni dnevi, birmanska srečanja... Animatorji prihajamo v vseh vrstah in oblikah. Nekateri raje načrtujejo, spet drugi vodijo delavnice, tretji plešejo banse, vsem pa je skupno, da imamo željo delati z otroki ter jim biti vzor. Ne branimo pa se niti dobrot, ki jih dobimo, ko udeleženci odidejo, ampak ššš! To je naša skrivnost! Če še vedno bereš, te animatorstvo verjetno zeloooooooooo (ali pa vsaj malenkost) zanima, zato naj ti predstavimo še, kako animator postaneš.

Proti koncu šolskega leta poteka v Veržeju Šola za animatorje. Tam ostanemo dva dni, se učimo didaktike, igramo namizne igre, pojemo pesmi in se imamo »fajn«. Na koncu poteka še sveta maša, kjer se zahvalimo za vse, kar smo preživeli. In pazi to: preden se poslovimo, dobiš še certifikat, da si opravil izobraževanje.

Pridruži se nam… če želiš….. če ne, pa bo več zabave za nas!

----

Če že veš, kaj je to biti animator, potem tako ni vprašanja. Tudi, če si za to samo slišal, animator pa še nisi, ni problema. Če pa sploh ne veš, kako to izgleda, si predstavljaj tole:
Skupina ljudi, vsak malo zadržan in se ne briga za druge, neprijetno vzdušje in nikomur se nič ne da... Potem pa se spogledaš s soanimatorji in takoj veste, kaj je treba narediti.
Ni vedno tako, a velikokrat se znajdemo v takšnih situacijah. Vendar ne misli, da moraš vedno samo ti delati drugim v veselje. Kasneje spoznaš, da so tudi tebi podobni. Ti pomagajo in te spodbujajo, da tudi ti postajaš boljši človek. Da pa se vezi med nami utrdijo in da usvojimo potrebne veščine, imamo še Šolo za animatorje. Pa duhovna srečanja, animatorski bend, dogodke na šoli in zunanje aktivnosti ter še in še. Vedno se najde prostor, kjer lahko kaj dodaš.

Prijazno vabljen/vabljena k animatorjem.

skupna

 Animatorsko skupino vodi in usmerja profesor Matjaž Kosi.

 

Nekaj misli animatorjev:

Rada sem animatorka, saj imam v svetu, kjer je ljudem mar le za koristi, možnost biti nekomu nekdo, ki mu je mar brez zahtev in pričakovanj, saj vem, da je nad nami Bog, ki nam je vsak dan tisti ''nekdo'' zaradi njegove brezpogojne ljubezni (Urška Pitino)

Rada sem animatorka, ker lahko pomagam drugim in jim želim pokazati; da lahko imaš upanje tudi, če je situacija slaba.(Katja Košič)

Beseda animator nakazuje na to, da nekoga animiramo. Zaposliti otroke ni težko, vsak lahko vklopi risanke... Otroke animirati, jih vključiti in po možnosti še kaj naučiti, pa je veliko težje. Animatorstvo zame predstavlja izziv, ki je vedno znova poplačan z otroškim smehom, zabavo in srečo. (Maja Plateis)

Rada sem animatorka, ker lahko otrokom približam Boga, da ga bolj spoznajo (to je moj cilj), ker se vsako leto zgodi nek dogodek, ki mi ostane v spominu še dalj časa in ker me otroci vedno znova naučijo nekaj novega. Še dodaten plus je sreča in razigranost, ki po navadi kar sije iz otroških oči in takrat dobiš potrdilo, da si na pravi poti do cilja. (Meta Krepfl)

Rada sem animatorka, ker s tem, ko srečo in veselje do življenja, ki prihaja od Boga, z drugimi deliš, nevede tudi pri sebi sam množiš. (Naja Lazič)

Animatorstvo ni nujno samo to, da se igraš z majhnimi otroki banse in pripravljaš ter razlagaš kateheze. Animator si lahko vsem okoli sebe s svojim zgledom, pa tudi sam sebi v določenih situacijah. Posebej ko ti je kakšno stvar še posebej težko narediti in znaš iti preko sebe ter narediš, kar je dobro zate in za druge. (Hana Vinter)

Rada sem animatorka saj s tem darujem svoj čas za druge, jim pomagam, če rabijo pomoč ali pa se samo igram z otroki. Animatorstvo je nekaj posebnega, saj če si obkrožen z otroki pride na dan tudi tvoj otroški duh, ki ga ima vsak izmed nas v sebi, saj se moraš vključiti v igro otrok in se bolj kot ne zabavati skupaj z njimi. (Lea Kramberger)

 

Obisk Dunaja, svetovne glasbene prestolnice, srednjeevropske kulturne prestolnice, prestolnice več desetmilijonske habsburške monarhije, v kateri so živeli naši predniki in ji dali svoj pečat, je postal tradicionalna septembrska ekskurzija naših drugih letnikov.

Na tej poti spoznamo zgodovino Avstrije in Dunaja, občudujemo njegove palače in dvorce (Belveder, Hofburg, Schönbrunn), cerkve (Štefanova in Karlova), se spustimo v skrivnostne grobnice Habsburžanov, se sprostimo v najstarejšem evropskem živalskem vrtu, se čudimo umetninam v Umetnostnozgodovinskem muzeju in Hundertwasserjevi arhitekturi, si ogledamo Prirodoslovni muzej, dirigiramo dunajskim filharmonikom v Hiši glasbe, obiščemo koncert, se učimo plesati dunajski valček, se razvajamo z dunajskimi zrezki in Sacher torto.

Spoznavamo dosežke Slovencev na Dunaju skozi zgodovino in ugotavljamo, da je na Dunaju še danes zanimivo študirati.

"My Dad says that being a Londoner has nothing to do with where you're born...

... He says that there are people who get off a jumbo jet at Heathrow, go through immigration waving any kind of passport, hop on the tube and by the time the train's pulled into Piccadilly Circus they've become a Londoner." ( B. Aaronovitch, Moon Over Soho)

Pravi »Londončani« smo na naši šoli postali v času evropskih oddelkov. V okviru predmeta kultura in civilizacija se je izvajalcem predmeta rodila ideja, da teorijo spremenimo v prakso. Izkusiti kulturo, ki jo London tako z znamenitostmi kot ljudmi, ki so tam našli sebe in svoj novi dom, ponuja, jo primerjati z našo lastno, je bil osnovni cilj ekskurzij, ki smo jih do zdaj organizirali že velikokrat. Zdi se nam pomembno, da dijaki v soočanju z drugimi kulturami razvijajo strpnost do drugih in gradijo lastno vlogo v svetu, kjer živijo.

Povsem prvo srečanje s tem kozmopolitanskim mestom leta 2006 je bilo malce drugačno, bolj umetniško. Ambasador Slovenije v Veliki Britaniji nas je povabil v Greenwich, kjer smo v mestni hiši v okviru Slovenskih dni predstavili šolo in Slovenijo s predstavo »Famous Students In Class«. V prisotnosti vseh pomembnih ljudi, ki v tem delu Londona nekaj veljajo, smo bili ponosni na svoje delo.

Vračanje v London nadaljujemo z inovativnimi oddelki. Cilji ostajajo isti, le sodobna tehnologija nam v tem oddelku omogoča, da se z mestom srečamo na bolj inovativen način. Vsako leto komaj čakamo pomlad, ko tja potuje inovativni razred.

Andreja Vidmar, prof. angleščine

Tudi nas, škofijce 3. letnikov, Rim s svojimi večnimi lepotami privablja vsako leto. Štiridnevna ekskurzija v Rim in Assisi se šteje v ure obveznih izbirnih vsebin.

V Rimu se vsak lahko naužije zakladov umetnosti in vere, poglobi svoje znanje zgodovine, umetnosti, latinščine, geografije..., hkrati pa spozna sproščeno italijansko "la dolce vita", poskusi odličen italijanski "gelato" ter pašto. Zato vsaka generacija obišče tisto, kar v Rimu navduši vsakogar: Vatikan, Vatikanske muzeje, Angelski grad, katakombe, Lateransko baziliko, Forum Romanum, Kolosej, Kapitol, Panteon, Piazzo Navona, Fontano di Trevi, Španske stopnice in še kaj. Če boste preko svojega hrbta v Fontano di Trevi vrgli novec, se boste v večno mesto še zagotovo vrnili. In ne pozabite piti iz številnih fontan na skoraj vsakem trgu, kajti njihova voda je pitna - potabile!

Kaj dijake v Rimu najbolj navduši? Razgled s kupole Sv. Petra ter Kolosej.

Kako je že rekel Beda Častitljivi, menih iz 9. stoletja?

Dokler bo stal Kolosej, bo stal svet, ko pa bo padel Kolosej, bo padel tudi svet.

 

Sodelovanje s Caritas Schule Graz

Mednarodno sodelovanje z avstrijskimi šolami ima pri nas tradicijo. Spoznavati in družiti smo se pričeli že v šolskem letu 2007/08 z dijaki iz šole Caritas HLW-Sozialmanagement und LA für Sozialberufe iz Gradca. Njihovi mentorici sta Anneliese Buchberger, MMAg. in Christine Berghofer, Mag. Običajno se srečamo dvakrat na leto, enkrat smo gostje, drugič gostitelji. Sodelovali smo že na delavnicah 9. maja ob Dnevu Evrope, si ogledali mestne znamenitosti Gradca, Maribora in Lipnice, bili v muzeju stranišč, umetnostni hiši, si dopisovali in si še dopisujemo. Veselimo se srečanja z novim razredom v predbožičnem času v Gradcu!

Manica Medved, prof.

V sodelovanje z Gimnazijo St. Paul, ki deluje pod okriljem Benediktinskega samostana St. Paul, smo stopili že v šolskem letu 2010/11. Združil nas je projekt »Drava – reka, ki povezuje«. Nato so skozi leta sledila izmenična srečanja, tudi večdnevna, kjer so bile v ospredju športne dejavnosti, ogledi znamenitosti in seveda mnogi mladostniški pogovori ter raziskovanja. Sodelovali smo tudi že na glasbenem področju in vsakokrat znova se dijaki ter mentorji veselimo skupnih srečanj.

 

eTwinning2Želja omogočiti dijakom pristen stik s sovrstniki iz drugih evropskih držav je vodila od iskanja prvih šol za povezovanje do vsakoletnih nemških spletnih projektov, ki dijakom dokazujejo uporabnost nemščine v vsakdanjem življenju in jim pomagajo pri širjenju besedišča ter poglabljanju jezikovnega znanja. Tako se je Škofijska gimnazija A. M. Slomška že v šolskem letu 2009/2010 pridružila skupnosti evropskih šol, ki se povezujejo in sodelujejo v mednarodnih spletnih projektih.

Prvemu uspešnemu je vsako leto sledil nov projekt. Vsakokrat so v njem sodelovali dijaki drugega razreda. Z uvedbo inovativnega oddelka na naši gimnaziji smo delo v spletnih projektih še poglobili in se v šolskem letu 2012/13 vključili v mednarodno mrežo šol, ki delujejo v okviru eTwinning povezav. V tovrstnih projektih dijaki običajno skozi vse leto pripravljajo prispevke na določeno temo ter jih objavljajo v varnem spletnem okolju TwinSpace, kjer so dostopni sovrstnikom iz držav, s katerimi sodelujemo. Tako vsako leto nastane pisana množina nemških prispevkov, s pomočjo katerih lahko dijaki primerjajo življenje mladih v Sloveniji in v drugih evropskih državah.

 

Dijaška skupnost je nosilka in koordinatorka že uveljavljenih projektov ter dejavnosti: krašenje razredov, Miklavževanje, adventni venčki, koledniki, ples, volitve predsednika DS, bolšji sejem. Srečuje se enkrat mesečno (po potrebi tudi pogosteje). Realizacija nekaterih projektov se zaupa posameznim razredom, dijaška skupnost pa ostaja koordinator in pomočnik pri izvedbi vseh dejavnosti.
Predsednici dijaške skupnosti v šolskem letu 2022/2023 sta Tinka Gergič in Zala Bradač iz 3. c. Mentorici Dijaške skupnosti sta v letošnjem šolskem letu Urška Koren, prof., in Alenka Bratuša, prof.

 

                           1    3

4

logo erasmus

Delovanje gimnazije v okviru Erasmus+.

Vodja: profesor Marko Grobler

Opis krožkov

Zgodovinski krožek ali Včeraj za danes in jutri

Delovanje zgodovinskega krožka v zadnjih letih združuje željo mentorice, da člani z njim poglabljajo in širijo zgodovinsko obzorje ter interes udeležencev, ki jih vedoželjnost pogosto pelje v odkrivanje neznanega. Tako smo v bližnji preteklosti najprej spoznavali Južno železnico in potovali od Dunaja do Trsta, nato nas je železna cesta odpeljala v Beograd ter Prago. Potovanja pripravijo člani krožka s pomočjo mentorice sami. Tako pridobivajo življenjske izkušnje in razvijajo veščine, ki jim bodo v študijskih in kasnejših letih zagotovo koristile. Dokazujemo, da je svet mogoče odkrivati z veliko lastnega angažiranja in s skromnimi denarnimi sredstvi.

Kadar smo doma, pa si privoščimo ogled zanimive razstave doma v Mariboru ali v Ljubljani, prisostvujemo predavanju kakšnega zanimivega predavatelja, ki nam na univerzitetni ravni odkriva neznana polja preteklosti. Z dramatizacijo smo oživili dogajanje v rimski Emoni in se izkusili kot turistični vodiči po Mariboru. Najbolj uka željni se vsa leta udeležujejo državnega tekmovanja, kjer posegajo po najvišjih priznanjih. Na šolo se vračajo prvi člani krožka z doktorskimi nazivi s področja zgodovine in delijo svoje bogato znanje mlajšim. Preteklost nas navdihuje za sedanjost in opogumlja za prihodnost.

mag. Damjana Krivec Čarman, prof.

 

Vtisi/spomini udeležencev:

T - tiri vsepovsod okrog nas
R - razburljivo
S - skupna doživetja
T - turistično izkustvo

 

D - drugo skupno potovanje
U - unikaten užitek
N- najboljša družba
A - akvarij in terarij
J - južna železnica

 

B - Balkanske specialitete
E - evforija
O - ogled mesta do potankosti
G - grad
R - Reisefieber
A - aktivno razbiranje zemljevida
D - dobro poznavanje mesta Timove tete

 

P - prosti čas
R - raznolikost stavb
A - ambiciozni ulični umetniki
G - grajska straža
A - ADLIČNO!

 

ŠgAMS_brošura.pdf

Enigmatični_svetovi.pdf

Na vsakoletni decembrski kulturni prireditvi, imenovani božičnica, prejme vsak razred 1. letnika razredno maskoto. Izbere jo razrednik oz. razredničarka po štirih mesecih vodenja razreda, podeli pa jo ravnatelj gimnazije, dr. Samo Repolusk. Maskota simbolizira lastnosti in značilnosti dijakov in dijakinj posameznega razreda. Z njo se razred identificira, priraste jim k srcu in jih spremlja vsa štiri leta šolanja na gimnaziji. Včasih spremlja razred na duhovnih srečanjih, nekaterim dela družbo celo na ekskurzijah.

ravnatelj Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška
This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it.
059 092 200
»Izobraževanje ni polnjenje praznega vedra, ampak prižiganje ognja.« (William Butler Yeats)

TEST