Vsakdo rad praznuje svoje osebne praznike in tudi šole nismo izjema. Velikokrat je tak dan kje poimenovan Dan šole ali kaj podobnega, mi smo pa svoj praznik poimenovali po zavetniku Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška, ki je seveda Anton Martin Slomšek.

V sredo, 27. 11. 2024, je potekal na Škofijski gimnaziji Slomškov praznik, ki nosi letos posebno simboliko, saj sovpada z dvema pomembnima obletnicama slovenske zgodovine. Ob dvestoti obletnici duhovniškega posvečenja blaženega Antona Martina Slomška, zavetnika naše šole, in devetdeseti obletnici smrti Rudolfa Maistra, narodnega heroja in borca za severno mejo, je praznovanje postalo preplet duhovnih, kulturnih in zgodovinskih vrednot.

Prvih nekaj minut praznovanja smo posvetili kratki prireditvi, ki je združila glasbo, poezijo in zgodovino. Na začetku smo vsi skupaj zapeli Zdravljico, nato pa prisluhnili glasbeni točki, ki sta jo izvedli dijakinji naše šole. Dijaki, ki so na kvizu o Rudolfu Maistru, ki je potekalo 19. 11. 2024  v Narodnem domu, dosegli srebrno priznanje, so nam predstavili zanimivosti iz Maistrovega življenja in dela ter osvetlili njegovo pomembno vlogo v slovenski zgodovini. Ogledali smo si tudi kratki film Kje je gospod Frank?, ki je s svojo izvirnostjo pritegnil veliko pozornosti ter prisluhnili tudi izbranim verzom Maistrove poezije. S tem smo nekaj trenutkov namenili zavedanju pomena naše domovine ter ohranjanju spomina na tiste, ki so zanjo neomajno stali.

Tema Vrednote slovenske osamosvojitve je del predmeta aktivno državljanstvo za 3. letnike. V dvorani je zato z moderatorjem Alešem Mavrom ter dijakoma Andražem Ovčarjem in Nušo Auberšek potekala okrogla miza z naslovom Ali smo Slovenci vojaško zrel narod? Gostje so bili Janez Janša, Lojze Peterle in Jelko Kacin. Janša je povedal, da je bila osamosvojitvena vojna skrbno načrtovana in da je drugi dan vojne potekalo 75 bojnih spopadov na našem ozemlju. Največji dogodek je bila zaplemba orožja v Podstrmecu pri Borovnici. Zaplenili so več orožja kot v štirih letih druge svetovne vojne. Ta dogodek pa je žal šel v pozabo. Povedal je tudi zanimivo zgodbo o Josepu Borrellu, ki je politično na nasprotni strani, vendar sta se kljub temu skupaj odpravila na Triglav. Ko sta prišla nazaj do Kredarice, se je Borrell zahvalil Bogu, kljub temu da ni veren.

Peterle je mlade nagovoril in jim povedal, da so srečni ljudje, ker lahko izvejo resnico o naši preteklosti. Drugi mladi ne vedo, zakaj so se osamosvojili. Druga svetovna vojna nas je razdelila, osamosvojitvena vojna pa združila. Dijaki so ga vprašali, kako je lahko ustanovil prvo vlado, kljub temu, da so prihajali iz različnih strank. Odvrnil jim je, da so vsi imeli skupni cilj in so želeli narediti nekaj dobrega.

Kacin je poudaril, če se odločiš, greš in ne razpravljaš. To je veljalo tako za Maistra kot tudi za prvo vlado. Rekel je, da je za večji projekt potrebno sodelovanje.

4. letniki so poslušali predavanje gospe Helene Jaklitsch, ki je spregovorila o pomembnosti domoljubja v težkih trenutkih med drugo svetovno vojno. Po vojni so domobranci in nekateri civilisti bežali v Italijo in na Koroško, kljub temu da so domovino res močno ljubili. Pot na Koroško je bila grozljiva, saj so hodili čez Ljubelj brez luči, kjer so mnoge mame izgubile svoje otroke. Odšli so v taborišče Vetrinje. To je bil samo travnik, brez hiš in hrane ter njihov dom za dva meseca.

Dijaki prvih in drugih letnikov pa so na ta dan lahko izbirali med različnimi delavnicami. V kulinarični delavnici so se posvetili življenju in delu Mariji Maister, ženi Rudolfa Maistra. Kot gospodinja je skrbela za zdravo prehrano svoje družine in v skladu s prehranjevalnimi navadami tistega časa so danes ustvarjali s proseno kašo, fantje pa so skuhali enolončnico. Na multimedijski delavnici so iz pesmi našega generala, s pomočjo programa Canva, ustvarili videoposnetek. V prvi ustvarjalni delavnici so izdelovali škatlice s pesmimi Maistra in Slomška, v drugi pa so risali na srčke narejene iz gline, na drugi strani pa so bile Slomškove misli. Skupina dijakov pa se je odpravila v Zavrh, kjer je Maistrova spominska soba v kateri so predstavljeni deli njegovega življenja. Poleg tega tam stoji tudi Maistrov stolp. Dijaki so se preizkusili v različnih izzivih, tudi v čebelarstvu.

Med dogajanjem smo na kratko poizvedeli, kako dogodek vpliva na splošno vzdušje tako prazničnega dne, kakor sicer.

Kaj pomeni Slomškovanje profesorjem?

Mojca Kelbič Đajić, profesorica zgodovine in geografije, ki je projekt tudi postavila na noge, je povedala: »Slomškovanje je celodnevni dogodek v okviru obveznih izbirnih vsebin, ki je namenjen vzpodbujanju domoljubja. Anton Martin Slomšek je zavetnik naše gimnazije in na takšen način praznujemo njegov rojstni dan ter se tako ločimo od državnih šol. To pa je priložnost, da se profesorji in dijaki družijo na malo drugačen način in da se dijaki spoznajo tudi medgeneracijsko.«

Damjana Krivec Čarman, profesorica zgodovine: »Slomškovanje predstavlja osrednji šolski praznik, zato na ta dan ni pouka, imamo različne delavnice in goste.«

Profesorica nemščine, Milanka Sobočan: »Slomškovanje je dan, ko vsi v gimnaziji stopimo skupaj in še močneje začutimo, da pripadamo Slomškovemu zavodu«

Kaj pa dijakom?

Andraž Sraka je povedal, da je to zanj eden izmed lepših praznikov, saj mu praznovanje pomeni izvor ljubezni, upanja in veselja.

Gal Prevoršek je dejal, da s takimi prazniki širimo svoja obzorja, znanje in misli.

Matevž Hojnik in Kaja Razgoršek pa sta pripomnila, da jima Slomškovanje predstavlja možnost medgeneracijskega povezovanja, saj se vsi povežemo in slavimo Slomškov rojstni dan.

Po končanih dejavnostih so se predstavniki razredov pomerili v teku po stopnišču. Tekmo sta zmagala predstavnika 1. b razreda. Sledila je še zaključna prireditev. Dijaki so se prepustili kratki pevski točki, nato pa je sledila molitev in zahvala. Dan se je tako zaključil v zelo dobrem duhu, saj so dijaki in profesorji z zadovoljstvom pogledali na pestro dogajanje, ki je združevalo znanje, ustvarjalnost in skupno povezanost. Dijaki so pohvalili raznolikost delavnic in prireditev, ki so jih navdihnile tako z zgodovinskimi kot duhovnimi vrednotami. Občutek ponosa na skupno dediščino in veselje ob uspešno izpeljanem dnevu sta pustila trajen vtis na vse prisotne.